Razvoj gradnje lahkih letal je iz skromnih zacetkov prinesel mnozico razlicnih konstrukcijskih resitev, prav ta razlicnost pa spominja na zacetno fazo letalstva.

V primerjavi z letom 1903( pri poletu z motornim letalom - brata Wright) pa imamo danes izredno kakovostne materjale in veliko znanja iz aerodinamike.Vseeono pa ostajajo tezave pri uporabnih izracunih za izdelavo elasticne in kompleksne naprave, kot je UL.Graditel konvencionalnih letal, ki pri izdelavi uporabljajo jeklo, alumijij in umetne mase, imajo v tem pogledu lazje delo.UL so najveckrat konstruirani na osnovi "poskusa in napake", kar pomeni, da konstruktor zasnuje neko obliko letala in nato v praksi preizkusi, ali je bila njegova zamisel dobra ali pa potrebna nove resitve in izboljsave.Najveckrat so spremembe res potrebne.Kljub vsej raznovrstnosti delimo lahko letalne naprave v stiri glavne skupine:

1. Kardanski sistem z gibljivo povrsino.

   V to skupino spadajo zmaji s pomoznim motorjem.Znana konstrukcija je nemski "Minimum". Za to skupino so znacilni motorji manjse moci, saj saj gre vedno le za manjso dodatno tezo.

1. Tricikel(trike) sistem s fleksibilno povrsino.

   To je posebna konstrukcija - nosilec, na vrhu katerega je pritrjen zmaj, srednji sedez za pilota, zadaj pa motor s propererjem.Konstrukcija ima najveckrat obliko trikotnika, z enim kolesom spredaj in z dvema zadaj.

1. Kvazitrdna ultralahka letala.

   V to skupino lahko letalne naprave, ki imajo aerodinamicna krila(krmarjenje okoli vseh treh osi).Krila imajo obicajno nosilno konstrukcijo, ki je oblecena z dakronom.Krila so zlozliva.

1. Trdna ultralahka letala.

   Krila niso vec zlozljiva.